Debeli in neumni?

Pri nas velja stereotip, da so Američani debeli in neumni. Z Otonom veselo preverjava, ali je to res. Posploševati da so vsi debeli in neumni bi bilo nesmiselno, sva pa vseeno opazila, da je več debelih ljudi kot pri nas in kar precej neumnih. Prvega dejstva ni težko preverjati, saj se vsako jutro v jedilnico v hotelu privali nekaj bolestno debelih ljudi, ki se brcajo v svoj lastni špeh. Nič ni narobe s tem, da je človek malo debelejši, ko se pa ne more premikat niti od ene strani bifeja do druge ne da bi se pošteno zadihal, to ni več normalno. Na cesti se jih ne opazi, saj sedijo v avtih in se prevažajo od enega drive-thru-ja do drugega.
Glede na hrano, ki jo jeva zadnji teden pravzaprav sploh ni čudno, da so debeli. Ob cesti se vsakih nekaj minut pojavi restavracija katere izmed velikih verig, kot so McDonald's, Wendy's, Applebee's,... In vse, kar tam prodajajo, je nabito s sladkorjem, maslom in drugimi popolnoma neuporabnimi in zelo malo hranljivimi stvarmi. Hrana je sicer precej mamljiva za oči in precej dobra na okus (če te ne moti pretirano sladka ali pretirano slana hrana) a je precej kruta za prebavni sistem. Po enem tednu sem končno lahko prepričala fante, da smo se ustavili v Walmartu (ki je tu odprt 24 ur na dan) in sem kupila nekaj sadja. Olajšanje.
Moj včerajšnji zajtrk - Strawberry waffle:

Do podjetja imava le dve križišči oziroma par minutk hoje, a naju vsi čudno gledajo ker hodiva tja. V podjetju naju neprestano sprašujejo, ali želiva, da bi naju naslednje jutro prišli iskat in jim je nelogično, ko vztrajava, da bi rada hodila par sto metrov, ker je velika verjetnost da je to edinih poštenih sto metrov, ki jh bova naredila v tistem dnevu. Na križiščih seveda ni prehodov za pešce, razen na šolskih območjih. Ko hodiva, naju iz avtomobilov čudno gledajo in se počutiva kot ilegalca. Smešno, a resnično. :)
Neinteligentnost človeka je težko ocenjevati, sploh pa s kratkotrajnimi srečanji. A vseeno sva pazila, da so ljudje drugačni kot pri nas. Ne nujno 'neumni', bolj 'ne navajeni razmišljati'. Sliši se čudno, a ponavadi je problem v tem, da ko nekoga nekaj vprašaš, ti ne zna odgovoriti, če to vprašanje ni nekaj, na kar odgovarja vsak dan. Kot da imajo v glavi zarisane vsakdanje vzorce in če ga vprašaš nekaj nevsakdanjega, boš težko dobil odgovor. Kot da je njihova iznajdljivost in samoiniciativnost izumrla. Lahko da so taki ljudje le tisti, ki sva jih midva srečala, a do zdaj je bilo presenetljivo težko narediti karkoli.